V SLUŽBI JE ZMANJKALO KAVE. OSMI DAN ŽE RAZMIŠLJAM O ODPOVEDI!
Danes ob 7:03 sem doživel najhujši trenutek svoje 19-letne delovne kariere.
Prišel sem v službo. Prižgal računalnik. Pozdravil sodelavca, čeprav ga ne maram.
Odšel sem do kavomata.
Na zaslonu je pisalo:
»NAPAKA – NI KAVNIH ZRN.«
Obstal sem.
Gledal sem avtomat. Avtomat je gledal mene.
Približno 40 sekund sva bila v tišini.
Potem sem poklical vzdrževalca. Rekel je, da pride čez eno uro.
ENO URO?!
Kako naj človek v takšnih razmerah dela?!
Šef je predlagal instant kavo.
INSTANT KAVO?!
To je bil trenutek, ko sem začel posodabljati življenjepis.
Sindikat mora ukrepati. Inšpekcija mora ukrepati. Nekdo mora odgovarjati!
Brez kave ni produktivnosti. Brez produktivnosti ni gospodarstva. Brez gospodarstva ni države.
In vse se je začelo zaradi enega praznega kavomata.

0 komentarjev